Novo leto C – deteljica novoletne sreče
Datum izdaje: 13.11.2020
Oblikovanje: Tami Kenda - UL ALUO
Motiv: Novo leto C – deteljica novoletne sreče
Tisk: Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba: Štiribarvni ofset v samolepilni poli po 50 znamk in v zvežčku z 12 samolepilnimi znamkami
Papir: Pola: 100 g/m2 samolepilni papir; zvežček: 100 g/m2 samolepilni papir
Velikost: 23,50 x 30,50 mm
Zobčanje: valoviti izsek
Ilustracija:
Fotografija:
V novo leto s srečo, darili in voščili
Sodobno praznovanje novega leta je postalo vedno bolj povezano s potrošništvom in elektronskim sporočanjem želja. Značilne novoletne srečenosne simbole in znake so že skoraj preglasile druge vizualne in besedne oblike. Med značilnimi simboli sreče je bila tudi štiriperesna deteljica, ki predstavlja temeljno izhodišče motiva na tokratni novoletni znamki. Sestavljena je iz štirih src, ki jih predstavljajo lectovo srce, podkvi, srci povezani v neskončni liniji in srce v beli barvi. Ta, na prvi pogled nekoliko nenavadna kombinacija, ima svoje globlje pomene, ki jih predstavljajo tri kardinalne kreposti (lat. fides, spes, caritas) in sreča. Srci, povezani v neskončni liniji, pomenita vero, srce v beli barvi upanje in lectovo srce ljubezen, srečo pa predstavlja podkev, poleg štiriperesne deteljice, še eden od značilnih novoletnih srečenosnih simbolov.
Novoletna obdarovanja so mlad kulturni pojav, ki je v sodobnosti dobil izjemne, predvsem potrošniške razsežnosti. Nekdanje, predvsem božične darove so zamenjala in preglasila novoletna darila, ki se podarjajo na osebni, družinski, poslovni in protokolarni ravni. Novoletno obdarovanje z lepo zavitimi darili se je razvilo iz božičnega obdarovanja v germanskem, zlasti v protestantskem delu Evrope pred nekaj več kot 200 leti. V Sloveniji se je tako ob darovanje postopoma začelo šele v obdobju med obema vojnama in sicer najprej v mestnih okoljih. Množično pa se je začelo uveljavljati šele od konca druge svetovne vojne, ko se je božično praznovanje moralo iz javnosti umakniti v družinska okolja, takratna družbena ureditev pa je poudarjala novoletna praznovanja in predvsem tudi obdarovanja. V 50. letih 20. stoletja je bil izumljen tudi nov obdarovalec Dedek Mraz in se tako pridružil Miklavžu in Jezuščku. Slednjega je danes zamenjal iz angloameriškega sveta prevzeti Božiček.
Prof. dr. Janez Bogataj