Presejalni program za zgodnje odkrivanje raka - Zora
Datum izdaje: 13.11.2020
Oblikovanje: Pavla Bonča
Motiv: Presejalni program za zgodnje odkrivanje raka - Zora
Tisk: Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba: Štiribarvni ofset v samolepilni poli po 50 znamk
Papir: samolepilni papir, 100 g/m2
Velikost: 23,50 x 30,50 mm
Zobčanje: valoviti izsek
Ilustracija:
Fotografija:
Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka
Presejanje je javnozdravstveni pristop, s katerim želimo med navidezno zdravo populacijo ugotoviti kdo ima večje tveganje za bolezen, na katero presejamo. To storimo tako, da s pomočjo zanesljivih in relativno preprostih presejalnih testov v določenih starostnih skupinah, ki so bolj ogrožene za to bolezen, v rednih intervalih ugotavljamo predstopnje ali zgodnje oblike bolezni.
Slovenija je ena redkih držav, ki ima na nacionalni ravni vzpostavljene vse tri presejalne programe na področju raka, priporočene s strani Sveta Evrope. Med njimi je najstarejši Program ZORA za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu, ki je bil kot nacionalni program vpeljan v letu 2003. Na bris materničnega vratu, ki ga izvede izbrani osebni ginekolog, so vabljene vse ženske v starostni skupini med 20 in 64 let vsake tri leta. Program DORA za zgodnje odkrivanje raka na dojkah smo začeli uvajati v letu 2008, na celo državo pa se je razširil v letu 2018. V tem presejalnem programu so ženske v starosti 50–69 let vabljene na dve leti na presejalno mamografsko slikanje dojk. Program Svit je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. V Sloveniji je vzpostavljen od leta 2009, vključuje moške in ženske med 50. in 74. letom starosti. Na vsaki dve leti je posameznik povabljen, da opravi test na prikrito krvavitev v blatu. Pomembno je, da vemo, da noben od presejalnih testov ne postavi dokončne diagnoze, ampak kaže le na večjo verjetnost za prisotnost bolezni. V kolikor je presejalni test znotraj presejalnega programa pozitiven, je posameznik povabljen na dodatno diagnostiko, ki diagnozo raka bodisi potrdi ali ovrže. V primeru potrditve rakave bolezni je posameznik napoten na nadaljnje zdravljenje.
Namen presejanja je, da razvoj raka z odstranitvijo predrakave spremembe preprečimo ali pa raka ugotovimo na zelo zgodnji stopnji, ko je potrebno manj invazivno zdravljenje, uspešnost zdravljenja večja in kakovost življenja bolnika boljša. Dolgoročni cilji presejalnih programov so tako zmanjšanje pojavljanja določene oblike raka oziroma zmanjšanje umrljivosti zaradi tega raka. Za uspeh presejanja je zelo pomemben odziv vabljenih oseb, le v kolikor se presejanja redno udeležuje preko 70 % ciljne populacije, lahko pričakujemo uspehe. Zato vse prebivalce še naprej spodbujamo, da se odzovejo na prejeta vabila za udeležbo v presejalnih programih za raka.
V Sloveniji že beležimo uspehe vseh treh presejalnih programov za raka. Udeležba je od 68 % do 74 %, pri raku materničnega vratu ter raku debelega črevesa in danke lahko opazimo zmanjševanje pojavnosti novih primerov, vpliv presejalnih programov na zmanjševanje umrljivosti pa bomo lahko opazili šele v nadaljnjih letih. S skupnimi prizadevanji nam bo zagotovo uspelo!
Sonja Tomšič, dr. med.
Državni program za obvladovanje raka 2017–2021
Onkološki inštitut Ljubljana