Slovenske ustvarjalke - Minka Skaberne
Datum izdaje: 31.01.2025
Oblikovanje: Marko Prah
Motiv: Minka Skaberne
Tisk: Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba: Štiribarvni ofset v poli po 16 znamk
Papir: Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost: 48,28 x 35,50 mm
Zobčanje: Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:
Slovenske ustvarjalke
Minka Skaberne (1882–1965)
Ustvarjalnost je poleg inovativnosti pomembno gibalo gospodarskega in družbenega razvoja. S tem namenom želi Urad RS za intelektualno lastnino izpostaviti pet pomembnih ustvarjalk 19. in 20. stoletja, ki so delovale na področju literature, gledališča, publicistike, prevajalstva in pedagogike.
V času, ki je bil ženskam v umetnosti manj naklonjen kot njihovim moškim vrstnikom, so si morale svojo pot utirati še toliko bolj vztrajno, pogumno in pokončno ter se boriti za svoje pravice. Živele in delovale so doma in v tujini ter s svojimi deli pustile močan pečat v slovenski zgodovini.
Minka Skaberne se je rodila v Kranju. Po končanem šolanju na ljubljanskem učiteljišču je najprej poučevala v dekliškem učiteljišču, v letu 1911 je na Dunaju opravila tečaj za pouk slepih. Leta 1917 je v Gradcu v zavodu za slepe obiskala slovenske vojake in se seznanila s tamkajšnjo Braillovo knjižnico ter jo po enakem vzoru ustanovila v Ljubljani. Še naprej je poučevala, a skrb za slepe je bila bistvo njenega življenja. Najprej je organizirala tečaj za pisanje in branje Braillove pisave, na katerega se je prijavilo sto prostovoljk, ki so na svojih domovih delale pod njenim nadzorstvom. Pisale so na Braillovo tablico s kovinsko iglo na trd papir. V enem letu so prepisale 60 del slovenskih pisateljev. Tako je bil postavljen temelj slovenske knjižnice slepih. Pozneje je ustanavljala nove tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo in pouk slepih ter skrbela za Braillovo knjižnico. Do smrti je prepisala na stotine knjig, ki danes tvorijo osrednjo knjižnico za slepe v Sloveniji. Umrla je v Ljubljani.
Urad RS za intelektualno lastnino