Slovenska poezija Fanny Haussmann

Slovenska poezija – Fanny Haussmann

Fanny Haussmann

Fanny Hausmann je bila rojena 1818 v kraju Bruck an der Mur na današnjem avstrijskem Štajerskem kot edina hči Josepha Ludwiga Haussmanna, lastnika graščine. Po smrti matere se je leta 1835 z očetom preselila v Dobrišo vas, kjer je oče kupil graščino Novo Celje. Tam je živela pričakovano življenje mlade bogate meščanke, del njene vzgoje pa je bilo tudi učenje različnih jezikov. Zanimanje za slovanske jezike in slovenščino naj bi pri njej zbudil prihod novega upravnika graščine, ki je imel podobne interese. Njen javni angažma naj bi spodbudilo revolucionarno leto 1848, ki je z demokratizacijo in razmahom nacionalnih gibanj prineslo tudi objavo osem slovenskih pesmi v Celjskih slovenskih novinah, pod katere je bila podpisana. Ker je pesnica z ostalimi izobraženci govorila zgolj nemško, čeprav se je slovensko aktivno učila od leta 1844, se je pojavil dvom v njeno avtorstvo. Nekateri strokovnjaki tako sklepajo, da gre zgolj za prevode njenih nemških pesmi, drugi pa so avtorstvo v celoti pripisali štajerskim narodnjakom.

Fanny Haussmann je vseeno obveljala za prvo pesnico, ki je pesnila v slovenskem jeziku in tako tudi na ta način umestila ženski glas v prebujajoče se slovensko gibanje. Leto 1848 pa je imelo za njeno življenje tudi druge posledice, odprava fevdalizma in padec cen veleposesti sta njenega očeta spravila v finančne težave, posest je bil primoran prodati, zapletel pa se je tudi v dolgotrajne sodne postopke. Oče je zbolel in kmalu zatem umrl. Za tuberkuloza je zbolela tudi Fanny Hausmann, ki je leta 1853 umrla.

Izr. prof. dr. Irena Selišnik