Skupna izdaja Slovenija - Srbija

Skupna izdaja Slovenija – Srbija

Humanitarki, Kraljica Marija Karađorđević (1900–1961) in

njena dvorna dama Franja Tavčar (1868–1 938)

Skupna priložnostna poštna znamka Republike Slovenije in Republike Srbije je posvečena dvema izjemnima humanitarkama – kraljici Mariji Karađorđević in Franji Tavčar. Njuno tesno prijateljstvo je trajalo od leta 1925 do 1938 in ju je povezovalo v nesebični skrbi za revne dijake, bolne, onemogle in zapuščene ženske, vojne ujetnike in druge taboriščnike ter predvsem za otroke.

Kraljica Marija, rojena leta 1900 v Gothi kot romunska princesa Marie von Hohenzollern-Sigmaringen, je bila soproga kralja Aleksandra I. Po njegovi tragični smrti v atentatu leta 1934 v Franciji je še odločneje nadaljevala z dobrodelnimi aktivnostmi. V Kraljevini Jugoslaviji je sodelovala s komitejem jugoslovanskega Rdečega križa, Društvom Sveti Jovan in ustanovila sklad za pomoč revnim in bolnim otrokom ter ostarelim. Leta 1939 je zbolela in se preselila v Združeno kraljestvo, kjer je med drugo svetovno vojno prek Mednarodnega komiteja Rdečega križa v Londonu pošiljala pomoč v okupirano Jugoslavijo. Pod psevdonimom Marija K. Đorđević je bilo njene pomoči deležnih več kot 200.000 taboriščnikov, vojnih ujetnikov in internirancev po Evropi. Umrla je leta 1961 v Veliki Britaniji, leta 2013 pa so njene posmrtne ostanke prenesli v cerkev sv. Jurija na Oplencu v Srbiji.

Franja Tavčar, rojena Košenini leta 1868 v Ljubljani, je zgodaj osirotela, kar je zaznamovalo njeno življenjsko pot. Kot soproga pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja je svoje premoženje namenjala dobrodelnosti. Vodila je ljubljansko meščansko ženstvo, delovala v Ciril-Metodovem društvu, Splošnem ženskem slovenskem društvu in Ženskem telovadnem društvu Sokol. Posebno skrb je namenjala izobraževanju socialno ogroženih deklic in podprla odprtje Mladike in Mestnega dekliškega liceja. Prek Rdečega križa je pomagala vojskujočim se balkanskim narodom in bila leta 1910 odlikovana z redom sv. Save Kraljevine Srbije. Leta 1925 je postala dvorna dama Kraljice Marije in istega leta ustanovila in skrbela za Dečji in materinski dom v Ljubljani, skrbela za zapuščene matere in bolne otroke ter jim omogočala okrevanje v svoji hiši na morju v Kraljevici. Izposlovala  je gradnjo Jozefišča, doma za onemogle ženske, na svojem domu v Ljubljani pa nudila kosila revnim dijakom in podpirala umetnike, med njimi Josipa Murna, Ivano Kobilco, Ivana Vavpotiča in druge. Leta 1928 je postala prva častna meščanka Ljubljane. Umrla je leta 1938 v Ljubljani. Pokopana je v družinski grobnici Tavčarjevih pri dvorcu Visoko v Poljanski dolini nad Škofjo Loko.

Izr. prof. dr. Janez Cerkvenik, Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka