Božič D - jaslice
Datum izdaje: 20.11.2026
Oblikovanje: Maja Tomažič
Motiv: Božič D - jaslice
Tisk: Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba: Štiribarvni ofset v samolepilni poli po 50 znamk in v zvežčku z 12 samolepilnimi znamkami
Papir: Pola: 100 g/m2 samolepilni papir; zvežček: 100 g/m2 samolepilni papir
Velikost: 23,76 x 30,80 mm
Zobčanje: valoviti izsek
Ilustracija:
Fotografija:
Božič
Jaslice – eden od prikazov Kristusovega rojstva
Datum Kristusovega rojstva se je v zgodovinskem razvoju spreminjal. Nekaj časa je bil 25. december tudi začetek novega leta, praznik rojstva pa so nato praznovali 6. januarja. Po dolgih letih se je uveljavil 25. december, 1. januarja pa je bil začetek novega leta.
Vse dogajanje je bilo povezano s predkrščanskimi praznovanji zimskega sončnega obrata. Veliko pozneje so začeli postavljati jaslice kot razne vrste 'instalacij' z motivom Kristusovega rojstva. Nekateri avtorji navajajo leto 1223, ko naj bi Frančišek Asiški postavil jaslice v gozdu pri Greccciu v Italiji. O tem ni nobenih zanesljivih pričevanj, temveč le legendarne pripovedi.
Jaslice so seveda razvojni pojav, ki ga nekateri povezujejo z različnimi slikarskimi in kiparskimi upodobitvami Kristusovega rojstva vse od pogostih motivov na sarkofagih. Za 'izum' jaslic so zaslužni jezuiti na Portugalskem, ki so sredi 16. stoletja postavili jaslice z značilno ikonografijo hleva, figurami rojenega Kristusa, njegove matere Marije in očeta Jožefa, vola, osla, ovac, pastirjev in treh kraljev. Nad prizoriščem, ki se je do danes razširilo v številne tipološke inačice s figurami ali odigranimi prizori, sveti zvezda repatica, ki je kazala pot trem kraljem do hleva z jaslimi, kjer se je rodil Kristus.
Prof. dr. Janez Bogataj