Zvežček Novo leto C – ognjemet

NOVO LETO 

Vstop v novo leto

Velike družbene spremembe od konca 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja so povzročile izjemen razmah novoletnih oz. silvestrskih praznovanj. Ta bolj ali manj hrupna javna praznovanja so se najprej začela v urbanih okoljih, postopoma tudi v vaseh. V slednjih predvsem po koncu druge svetovne vojne, še zlasti od 60-ih let 20. stoletja.

Nastajale so nove vsebine družabnosti in veseljačenja, razmahnile so se posebne oblike turizma, ki so omogočale različne oblike praznovanja prehoda v novo leto v različnih geografskih okoljih. Posebno obliko predstavljajo javna silvestrovanja na prostem, ki imajo svoje vrhunce v različno trajajočih ognjemetih, sicer pa z različnimi gastronomskimi vsebinami na stojnicah.

Prvo silvestrovanje v Sloveniji na prostem je bilo leta 1989 v Mariboru, leto kasneje v Ljubljani. Postopoma so sledila še druga mesta, večji in manjši kraji. Zadnjih nekaj let se vedno bolj pojavljajo pomisleki glede ognjemetov, ki ne prispevajo k prizadevanjem celotnega človeštva za ohranjanje okolja. Vendar je postala ta novodobna tradicija  neločljivi del prazničnega vstopa v novo leto, zato ni pričakovati hitrih sprememb na tem področju.

Prof. dr. Janez Bogataj

Božič

Christmas

Weihnachten

Oblikovane predstavitve Kristusovega rojstva

Vsakoletno praznovanje Kristusovega rojstva je povezano tudi z oblikovanjem in postavljanjem aranžiranega prizorišča dogodka, ki je ob veliki noči eden od dveh največjih krščanskih praznikov. To prizorišče imenujemo jaslice in prikazuje rojenega Kristusa, položenega v jasli hleva, ob njem so mati Marija, oče Jožef, pastirji z ovcami, trije kralji in številne druge vsebine.

Jaslice pogosto prestavljajo najrazličnejša lokalna in regionalna prizorišča. Človeška ustvarjalnost, tudi na Slovenskem, je skozi stoletja ustvarila več tipov jaslic. Številne tipološke različice hranijo v Muzeju jaslic na Brezjah, v znamenitem romarskem središču na Gorenjskem z baziliko Marije Pomagaj. V muzeju hranijo tudi osebne jaslice nune iz nekdanjega velesovskega dominikanskega samostana. Jaslične figure Kristusa, Jožefa in Marije so položene v globok, zastekljen rezljan okvir ali manjšo zastekljeno omarico. Izdelane so iz voska in oblečene v oblačila iz svile ter okrašene s pozlatami in srebrnino. Izvirajo iz sredine 18. stoletja. Starejše od jaslic, torej prizorišč s figurami in pokrajino, so slikarske in kiparske upodobitve motiva Kristusovega rojstva. V muzeju na Brezjah imajo poleg slovenskih jaslic razstavljene tudi jaslice iz različnih delov sveta.

Prof. dr. Janez Bogataj