Slovenski pregovori in reki - V sili hudič muhe žre

Slovenski letalski pionirji

Pionir električnega letalstva – Ivo Boscarol

Letenje kot eden najbolj primernih življenjskih pojavov na našem planetu je staro okoli 150 milijonov let (arheopteriks) in je potekalo skozi zgodovinska obdobja brez človeka ter z njim. Ker je narava prikrajšala človeka za krila, naj bi mu pomagala tehnika. Zgledovanje po ptičjem letenju je bilo dolgo navdih za tovrstna človeška prizadevanja, dokler ni postalo zaradi neuresničljivosti bolj ovira kot vzor.

Genialni umetnik, znanstvenik in izumitelj Leonardo da Vinci je okoli leta 1500 skiciral vrsto letenju namenjenih naprav na mišični pogon, vendar je spoznal, da na ta način ne bo uspeha. V 18. stoletju se je pojavila nova možnost: letenje z baloni, napravami, lažjimi od zraka (brata Montgolfier, 1783). Osemnajsto stoletje je bilo nato v znamenju zračnih plovil, lažjih od zraka. Sočasno pa so znanstveniki izpopolnjevali naprave, težje od zraka, in ob koncu 19. stoletja omogočili brezmotorno (Otto Lilienthal, 1896), naposled pa tudi motorno letenje (brata Wright, 1903). V naslednjem obdobju je postalo inovativno letalstvo eno najhitreje razvijajočih se prometnih in tehničnih področij.

Ivo Boscarol (roj. 1956 v Postojni) je po mednarodnih merilih vrhunski proizvajalec ultralahkih in eksperimentalnih letal. Po začetkih v športnem letenju je prešel k razvoju in izdelavi letal, ki jih označujejo najvišje tehnične, varnostne, estetske in do okolja prijazne lastnosti. Vizionarsko je vključil v klasično osnovo najmodernejšo tehnologijo, njegove proizvodne enote po svetu pa so vseskozi tudi laboratoriji novega koncepta in filozofije letenja. V svetu letalstva je znan kot pionir električnega letalstva, za kar je prejel tudi naziv Živa legenda letalstva.

Dr. Sandi Sitar,

zgodovinar tehnike