Slovenski letalski pionirji - Edvard Rusjan

Slovenski letalski pionirji

Začetki motornega letenja – Edvard Rusjan

Letenje kot eden najbolj primernih življenjskih pojavov na našem planetu je staro okoli 150 milijonov let (arheopteriks) in je potekalo skozi zgodovinska obdobja brez človeka ter z njim. Ker je narava prikrajšala človeka za krila, naj bi mu pomagala tehnika. Zgledovanje po ptičjem letenju je bilo dolgo navdih za tovrstna človeška prizadevanja, dokler ni postalo zaradi neuresničljivosti bolj ovira kot vzor.

Genialni umetnik, znanstvenik in izumitelj Leonardo da Vinci je okoli leta 1500 skiciral vrsto letenju namenjenih naprav na mišični pogon, vendar je spoznal, da na ta način ne bo uspeha. V 18. stoletju se je pojavila nova možnost: letenje z baloni, napravami, lažjimi od zraka (brata Montgolfier, 1783). Osemnajsto stoletje je bilo nato v znamenju zračnih plovil, lažjih od zraka. Sočasno pa so znanstveniki izpopolnjevali naprave, težje od zraka, in ob koncu 19. stoletja omogočili brezmotorno (Otto Lilienthal, 1896), naposled pa tudi motorno letenje (brata Wright, 1903). V naslednjem obdobju je postalo inovativno letalstvo eno najhitreje razvijajočih se prometnih in tehničnih področij.

Vsestranski športnik in tehnik Edvard Rusjan (rojen 1886 v Trstu, umrl 1911 v Beogradu) je s krogom zgodnjih letalskih navdušencev v Gorici izdelal sedem po zasnovi in izdelavi različnih motornih letal. Prvi motorni polet mu je uspel 25. novembra 1909, to je bil prvi motorni polet na tem območju in dvanajsti na svetu. V nekoliko ugodnejših finančnih razmerah je v Zagrebu zasnoval napredno enokrilno motorno letalo in načrtoval proizvodnjo za trg. Na demonstracijskem poletu nad Beogradom pa je v slabih vremenskih razmerah strmoglavil v ikarovsko smrt. S svojim zgledom je pomembno vplival na mlajše generacije letalcev.

Dr. Sandi Sitar,

zgodovinar tehnike