Slovenske ustvarjalke - Zofka Kveder
Datum izdaje: 30.01.2026
Oblikovanje: Marko Prah
Motiv: Zofka Kveder
Tisk: Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba: Štiribarvni ofset v poli po 16 znamk
Papir: Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost: 48,28 x 35,50 mm
Zobčanje: Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:
Slovenske ustvarjalke
Zofka Kveder (1878–1926)
Ustvarjalnost je poleg inovativnosti pomembno gibalo gospodarskega in družbenega razvoja. S tem namenom želi Urad RS za intelektualno lastnino izpostaviti pet pomembnih ustvarjalk 19. in 20. stoletja, ki so delovale na področju literature, gledališča, publicistike, prevajalstva in pedagogike.
V času, ki je bil ženskam v umetnosti manj naklonjen kot njihovim moškim vrstnikom, so si morale svojo pot utirati še toliko bolj vztrajno, pogumno in pokončno ter se boriti za svoje pravice. Živele in delovale so doma in v tujini ter s svojimi deli pustile močan pečat v slovenski zgodovini.
Zofka Kveder se je rodila v Ljubljani. Pri osemnajstih je že pisala črtice in novele. V Slovenskem narodu je objavljala članke, posvečene težkemu položaju žensk. Več let je nato živela v Trstu, Bernu, Münchnu in Pragi. Povsem se je posvetila pisateljevanju, prevajanju in novinarstvu. Svojo prvo knjigo, Misterij žene, s katero je postala ena osrednjih pobudnic slovenskega ženskega gibanja, je izdala leta 1900 v Pragi. Pozneje je izšlo še več njenih knjig. Pisala je v slovenščini, češčini, hrvaščini in nemščini. Mnogo let je bila urednica mesečnika Domači prijatelj, kjer so objavljali uveljavljeni slovenski pisatelji. Leta 1904 se je preselila v Zagreb, se poročila in si ustvarila družino. Od leta 1917 je izdajala revijo Ženski svet in urejala številne revije ter sodelovala pri njih. Zavzemala se je za žensko enakopravnost, samostojnost, spodbujala je sodobnice, da bi uresničevale svoje poklicne želje in imele lastna sredstva za preživljanje.
Urad RS za intelektualno lastnino