Polh - A

Živalstvo – polh

Navadni polh (Glis glis)

Polh je nočno aktivna vrsta glodavcev in izvrsten plezalec, ki večino aktivnega dneva preživi v drevesnih krošnjah. Dan prespi v kraškem podzemlju, drevesnem duplu ali ptičji valilnici. Prezimuje v zemlji (kraško podzemlje, rovi pod koreninami velikih dreves). Pri nas gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se aprila. Med zimskim spanjem (hibernacijo) izgubijo 35–50 odstotkov telesne teže. Hranijo se s plodovi in semeni, občasno tudi z glivami in živalsko hrano. Znano je, da glodajo lubje. V naših razmerah je uspešnost prezimovanja verjetno odvisna od obroda hrasta, bukve in gabra. Na račun želoda, žira in gabrovih oreškov si polhi naberejo zadostno količino podkožne tolšče. Hrane ne skladiščijo. Samice kotijo enkrat na leto, vendar je obdobje kotitve razvlečeno čez vse poletje. Polhova življenjska doba je do pet let, v populaciji pa prevladujejo mlade živali, ki še niso spolno aktivne.

Najnižje se pojavlja ob morski obali, v gorah pa verjetno živi do zgornjega roba bukovih gozdov. Najraje ima listnate in mešane gozdove na zakraseli podlagi. Zelo pogost je lahko v apneniških Alpah, Dinarskem gorstvu, predalpskem in preddinarskem gričevju ter submediteranski Sloveniji. Pogosto se zateka v človekova bivališča. Navadno so to stavbe ob robu gozda, vendar pride tudi na obrobje večjih mest.

Plenijo jih številne vrste zveri; od pripadnic družine kun, lisic, šakalov do divjih mačk, občasno pa jih plenijo tudi večje zveri, kot je evrazijski ris. Kune (belice) jih lahko zalezujejo in plenijo tudi na prezimovališčih, njihove največje plenilke pa so verjetno sove, v dinarskih gozdovih na Dolenjskem, Kočevskem in Notranjskem je to predvsem sova kozača. V slovenski Istri je polh med najpomembnejšimi vrstami v prehrani velike uharice, nezanemarljiv pa je tudi v prehrani  lesne sove. Za dinarske jelovo-bukove gozdove v Sloveniji je značilno, da populacijska gostota polhov skozi leta izjemno niha, z občasnimi leti izjemne številčnosti – t. i. polšjih let. Eden od vzrokov teh nihanj je gotovo bogat letni obrod glavnih gozdnih drevesnih vrst, kot so bukev, hrast in gaber, ki se v Sloveniji pojavlja na dve do sedem let. S tem je povezana visoka rodnost polhov na eni strani in nizka smrtnost med hibernacijo na drugi. Dinarski gozdovi so edino območje na svetu, kjer so ljudje polhe zaradi njihove občasne številčnosti lovili za prehrano in kožuhe in so zlasti pomemben del tradicije na Notranjskem in Kočevskem.Izsledki o polharstvu segajo že v čas Rimljanov, pri nas pa je bilo prvič omenjeno leta 1240. O tem najdemo podrobne zapise tudi v Valvasorjevi knjigi Slava vojvodine Kranjske (1689).

Doc. dr. Hubert Potočnik

Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta