Novo leto C – novoletna jelka
Datum izdaje: 10.11.2023
Oblikovanje: Zadruga.traparij
Motiv: Novo leto C – novoletna jelka
Tisk: Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba: Štiribarvni ofset v samolepilni poli po 50 znamk in v zvežčku z 12 samolepilnimi znamkami
Papir: Pola: 100 g/m2 samolepilni papir; zvežček: 100 g/m2 samolepilni papir
Velikost: 23,76 x 30,80 mm
Zobčanje: valoviti izsek
Ilustracija:
Fotografija:
Novo leto
Nekoč darovi, danes darila
Danes so pod božičnimi drevesci in novoletnimi jelkami pogosta darila, ki so v veliki večini odraz naše potrošniške kulture. Prvotno so se naši predniki obdarovali z darovi, torej z nekaj tistih živil, ki so jih pridelali v iztekajočem se letu. To so bili suho sadje, lešniki, orehi, kosi pogače, hlebčki kruha. Okrašena božična drevesca, pod katerimi so zložena zavita darila, se v Evropi pojavijo najprej v mestih, in sicer v 18. stoletju. Po vaseh je bila ta navada bolj ali manj znana šele od prve svetovne vojne. Božično drevo, na katerem gorijo sveče, pa je nekoliko starejše. Prvo poročilo je iz druge polovice 17. stoletja, in sicer iz Hannovra. Vendar pa je simbolika smrečice še veliko starejša in je sooblikovala ljudske predstave o drevesu življenja. Del okrašenega božičnega drevesca je bila tudi zvezda repatica, ki je kazala pot do kraja Kristusovega rojstva. Po koncu druge svetovne vojne je bila na novoletni jelki obvezna rdeča peterokraka zvezda.
Prof. dr. Janez Bogataj
