Velika noč B – poslikava pirhov

Velika noč

Podobe največjega in najstarejšega krščanskega praznika

Velika noč in božič sta dva največja krščanska praznika. Praznovanje velike noči je “postavljeno” v čas, ko se končuje zgodnja in se začenja prava, zelena pomlad. Današnje vsebine praznika imajo seveda veliko starejše korenine, ki jih predstavljajo številna  verovanja iz predkrščanskih in judovskih tradicij, povezana z duhovi plodnosti in rasti. Ti naj bi ljudem zagotavljali dobro letino, družinam in živini zdravje ter vse ostalo, kar je potrebno za življenje. Krščanstvo je veliko teh vsebin prevzelo v biblijske vsebine in jih prilagodilo svojim pogledom in koledarju.

Datum velikonočnih praznikov se spreminja, odvisen je od lune. Vrhunec velikonočnega praznovanja je vsako leto na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom. Številne praznične vsebine uvrščamo v velikonočni krog, ki se začne po pustnem torku, na pepelnično sredo, in se zaključi na velikonočno nedeljo. Poleg velikonočnega kroga govorimo še o velikonočnem času, ki pa se začne na veliko noč in traja petdeset ali enainpetdeset dni do binkošti, ki je praznik sv. Duha.

Bogastvo praznične dediščine in sodobnosti se pri velikonočnih praznikih in njihovih vsebinah odraža v številnih lokalnih in regionalnih različnostih. To se kaže že v poimenovanju praznika, ki se poleg uradnega naziva imenuje  s starejšimi oblikami, kot so npr. vuzem (Bela krajina), vazem (Istra), vezom (Kostelsko), vüzen, vüzem (Prekmurje, vzhodna Štajerska) idr. Pomembno vlogo in duhovni pomen imajo tudi velikonočna jedila, ki jih nosijo v košarah in cekarjih k blagoslovu, prekrite z ročno vezenimi prtiči in značilnimi velikonočnimi simboli, kakršno je npr. Jagnje božje. Med blagoslovljenimi jedili so tudi na različne načine pobarvana in okrašena jajca. Jajce je namreč pradavni simbol rodovitnosti, v krščanstvu pa naj bi rdeče pobarvano jajce pomenilo kaplje krvi umirajočega Kristusa na križu.

Prof. dr. Janez Bogataj