Brstična lilija

Lilije

V slovenski naravi so samonikle tri vrste lilij: kranjska, turška in brstična lilija. Vse tri so zavarovane in jih v naravi ne smemo nabirati.

Kranjska lilija (Lilium carniolicum) je imenovana po deželi Kranjski. Jedro njene razširjenosti je Slovenija. V Avstriji je domorodna v Karavankah in na Dobraču, v Italiji na Tržaškem Krasu, južno od nas pa seže do Bosne. V evropskem merilu je posebnost in redkost.

Zanjo je značilen cvet izrazite oranžne barve. Cvetovi na vrhu stebla so vedno obrnjeni navzdol. Proti tlom so usmerjeni tudi močni prašniki in pestič. Prašniki so zelo vpadljiv del cveta. Oranžni listi cvetnega odevala se namreč zasukajo tako daleč navzgor, da se nad cvetom staknejo. Prašniki pritegnejo pozornost zaradi krepkih prašnic, ki so enake oranžne barve kot cvetni listi. Spodnji deli listov cvetnega odevala, ki služijo za streho prašnikom, so okrašeni z nepravilnim vzorcem temnejših pik in malih podolgovatih lis. Cvet je za oko vabljiv, za nos pa ne. Ima neprijeten vonj.

Turška lilija (Lilium martagon) podobno kot kranjska lilija zasuka liste cvetnega odevala navzgor. Svoje ime je dobila zaradi podobnosti cveta s turškim turbanom. Razširjena je po skoraj celi Evropi.

Cvet turške lilije se kaže v mnogih barvnih različicah, od bledo rožnate do mesnato in purpurno rdeče. Poleg tega dva cveta nista popolnoma enako pikasta. Temne pike in maroge so stalni okras listov cvetnega odevala. Ali so izrazite ali ne, je zapisano v genih, pri razporejanju pik in lis pa ima vsak cvet nekaj svoje svobode. Vonj cvetov je namenjen nočnim opraševalcem in je za človeški nos neugoden.

Brstična lilija (Lilium bulbiferum) gleda s cvetom naravnost navzgor in se po tem jasno razlikuje od kranjske in turške lilije. Njen cvet je brez vonja in opraševalce pritegne z ognjeno oranžno barvo. Na cvetove se hodijo hranit in jih opraševat dnevni metulji.

V pazduhi med listi in steblom se pojavijo zarodni brstiči. Ko padejo na tla, poženejo koreninice in zrastejo v novo rastlino. Zarodni brstiči imajo podobno vlogo kot semena.

Četrta lilija je bela ali alojzijeva lilija (Lilium candidum). V slovenski naravi je ni, na vrtovih pa je že dolga stoletja gojena cvetlica in znamenita kulturna rastlina.

Matjaž Mastnak