Božič
Gašper, Miha in Boltežar
O treh kraljih ali modrecih, Kasparju, Melhiorju in Balthasarju, krožijo različne zgodbe in pripovedi. V Matejevem evangeliju je zapisano, da so prišli v Jeruzalem od daleč, z Vzhoda, da bi se poklonili rojenemu Jezusu. Pot jim je kazala betlehemska zvezda repatica. V Jeruzalemu naj bi jih sprejel kralj Herod in jih nagovoril, da mu sporočijo kraj Jezusovega rojstva. A po božjem nasvetu se to ni zgodilo in kralji so se vrnili v svojo deželo, proč od Heroda, po drugi poti. 25. december se je kot Jezusov rojstni dan uveljavil šele tristo let po njegovem rojstvu. Prvotno je bil 25. december tudi začetek leta in šele papež Inocenc XII. je leta 1691 določil 1. januar kot začetek leta. Prvotno je bil osrednji in edini praznik božičnega časa Kristusovo razglašenje ali epifanija. V prazniku so združeni trije dogodki: poklon treh kraljev, Jezusov krst v reki Jordan in svatba v Kani Galilejski. Vzhodna cerkev je ohranila praznik Kristusovega rojstva 6. januarja.
V Sloveniji so bili za praznik treh kraljev značilni obhodi kolednikov, ki imajo temelje v srednjeveškem bogoslužju, njihovo kostumiranje in pojavnost pa so se močno razširili s šegami šolarjev v 16. in 17. stoletju.
Prof. dr. Janez Bogataj