Šport - žensko alpsko smučanje

Šport – Slovensko alpsko smučanje

»Kdor ne smuča, ni Sloven’c,« je še nedolgo nazaj odmevalo po deželi na sončni strani Alp, kjer je smučanje dom dobilo že veliko prej, kot je preprosto gibanje bloških smučarjev po zasneženih belih strminah v svoji knjigi »Slava vojvodine Kranjske« leta 1689 opisal Janez Vajkard Valvasor. Slovenija ima več kot 300-letno smučarsko tradicijo, ki je ena najstarejših v Evropi.

Smučanje je postalo dostopno množicam v prejšnjem stoletju, ko je prišlo tudi do zimske navijaške evforije. Za njo je s prvo olimpijsko medaljo na olimpijskih igrah v Sarajevu 1984 najprej poskrbel Jure Franko, zadnjo od skupno devetih medalj za slovensko alpsko smučanje pa je v Sočiju privijugala Tina Maze. Slovenija v alpskem smučanju še zdaleč ni palček v svetu velikanov, saj se lahko slovenski športniki pohvalijo s kar 23 medaljami s svetovnih prvenstev. Ljubiteljem smučanja tako ne manjka priložnosti in razlogov za stiskanje pesti za vse drzne smučarke in smučarje, ki svoje nesporne talente vijuganja med vratci prikazujejo na največjih športnih tekmovanjih. Najbolj pa navijaška ljubezen do smučanja pride do izraza na obeh tekmah svetovnega pokala, ki tradicionalno vsako zimsko sezono potekata v Sloveniji. Moška preizkušnja za Pokal Vitranc in do nedavnega Zlata lisica za ženske na tribune privabita številne Slovence, ki ne glede na vreme vztrajajo pod ciljno strmino in vihrajo z zastavami v ponos, da je smučanje doma v Sloveniji.

Gašper Jakomin, Smučarska zveza Slovenije – Združenje smučarskih panog