Človeška čutila - okus
Datum izdaje: 20.11.2026
Oblikovanje: Luka Seme
Motiv: Človeška čutila - okus
Tisk: Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba: Štiribarvni ofset v bloku z 1 znamko
Papir: Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost: Znamka 29,82 x 42,60 mm; blok 60,00 x 70,00 mm
Zobčanje: Okvirno 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:
Človeška čutila
Človeška čutila – okus
Okušalni sistem sestavljajo: jezik, ustna votlina (mehko nebo in predel okoli ust), del žrela in požiralnika ter poklopec grla, okušalni živec in okušalni centri v skorji velikih možganov. V osnovi je čut okusa namenjen zaščiti, oceni hranljivosti in morebitne nevarnosti, ki jo predstavlja hrana, in je tesno povezan s čutilom za voh.
Jezik ima na svoji površini okušalne brbončice, kjer se nahajajo specializirane strukture, imenovane kemoreceptorji. Ti prenašajo okušalne informacije po okušalnem živcu do centrov v možganski skorji, ki zaznajo in prepoznajo različne vrste okusa.
Obstaja pet osnovnih in na tisoče kompleksnih okusov. Osnovni okusi so: sladko, slano, kislo, grenko in umami. Peti okus je odkril japonski kemik Kikunae Ikeda leta 1908 in ga poimenoval umami, kar pomeni izjemno prijeten, slasten, poln, čudovit okus (»esenca slastnosti«), ki je zelo kompleksen in večplasten. Okus umami zaznamo, ko receptorji na jeziku prepoznajo glutamat, ki je natrijeva sol glutaminske kisline (MSG ali E621) in se v naravi nahaja v številnih živilih, ki vsebujejo beljakovine. Okus umami se okrepi, ko se hrana stara, zori ali kuha. Umami se v prehrambni industriji uporablja kot ojačevalec okusa v obliki mononatrijevega glutamata (MSG).
Kot zdravnica in profesorica anatomije na Medicinski fakulteti v Mariboru sem zelo vesela, da Pošta Slovenije nadaljuje z izdajanjem znamk v seriji Človeška čutila. Prepričana sem, da bodo tudi laiki ob pogledu na znamke in morebitnem nadaljnjem raziskovanju poglobili svoje znanje o čutilih.
Red. prof. dr. Božena Pejković,
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru