Rastlinstvo - močvirski svišč

Rastlinstvo – slovenski svišči (encijani)

Triglavski svišč

Uspeva od italijanskih Dolomitov, Julijcev, Karavank pa vse do Kamniško-Savinjskih Alp. Rastlino je prvič znanstveno opisal botanik in rudarski zdravnik v Idriji, Balthasar Hacquet, ki je v drugi polovici 18. stoletja deloval na Kranjskem. Na svojih vzponih na Triglav je našel nekaj za znanost novih rastlin, ki jih je opisal v delu Plantae Alpinae Carniolicae. Novi svišč je poimenoval Gentiana tergluensis, po fonetičnem zapisu za Triglav, kot ga je verjetno slišal od bohinjskih pastirjev. Najdemo ga na alpskih tratah v trdoživi, od mraza in vetra utrjeni ruši čvrstega šaša, med kamenjem, na drobljivem grušču ali v skalnih razpokah.

Panonski svišč

Ime zavaja – panonski svišč v resnici ni ravno »panonski«: ne po svoji razširjenosti niti po habitatih, ki jih poseljuje. Prvi ga je našel in znanstveno poimenoval J. A. Scopoli, ki je sredi 18. stoletja prav tako deloval kot botanik in idrijski rudniški zdravnik. Scopoli je panonski svišč našel in za znanost prvič opisal pod imenom »pannonicum« iz Porezna. Rastlina zraste do dobrega pol metra višine, ima nasprotne gole liste. Cvetovi, ki so purpurno vijoličaste barve s temnimi pikicami, so v zalistnih socvetjih. Najbolj mu ustrezajo zakisana tla v gorskem pasu, kjer je značilnica za kisle, slabo hranljive travnike s prevladujočim navadnim volkom, npr. za pohorske planje.

Močvirski svišč

Ima črtalasto suličaste nasprotne liste, v višino zraste do slabega pol metra. Je trajnica, ki pozno spomladi in poleti odpre temno modre, dokaj velike cvetove s svetlejšim ustjem in drobnimi pikami. Opisal ga je že Linne, razširjen pa je v večjem delu Evrope, predvsem pa po nižinah in dolinah. Je vrsta slabo hranljivih mokrotnih travnikov, ki so bili v Sloveniji v 20. stoletju skoraj do konca izsušeni, pognojeni ali pa zaraščeni. Močvirski svišč je pomemben tudi zato, ker je to hranilna rastlina za redkega metulja,  sviščevega mravljiščarja (Maculinea alcon). Gosenice se hranijo le s to vrsto rastline, zrastejo, nato pa do preobrazbe v metulje zanje skrbijo mravlje – od tod ime mravljiščarji.  

Prof. dr. Mitja Kaligarič